Pariz, mraz in Čas je za rock n roll

Prejšnji teden sem šel na svoj prvi službeni 'izlet'... nek sestanek v naši pariški pisarni v četrtek dopoldne je pomenil mojo pot v prvem razredu hitrega vlaka Thalys že v sredo dopoldan (če je treba pripravit prezentacijo za sestanek, je seveda potrebna povezava z elektriko in internetom - to pa nudi samo par sprednjih vagonov). Popoldanski peš ogled mesta je bil super, kljub dežju, ki je kasneje vendarle ponehal in se prelevil v čudovit večer brez oblačka in s popolnim desnim luninim krajcem na nebu :-) Pot Amsterdam-Pariz je trajala 4:09 ure, minila pa je še precej bolj hitro... podobno je bilo tudi za nazaj v četrtek popoldan.

Nad mestom sem bil tako navdušen, da ni blo druge, kot sprejet ponudbo znancev izpred pol leta v Toursu, kjer smo bili z našim dragim APZ UP... včeraj sva z Vido kupila vozovnice za Thalys za silvestrovanje v Parizu in rezervirala tri brezplačne nočitve pri tej krasni družini v centru Pariza. Karte za 1. razred so po čudnem naključju v najinem primeru skupno 4 EUR cenejše od tistih za 2. razred na istem vlaku ob isti uri - še en dodaten razlog za razvajanje :-D Torej, Paris, here we come! :-D Pa še trajanje potovanja bodo v naslednjih dneh skrajšali na cca. 3:19, torej za celih 50 minut v eno smer. Jupiiiii!!!

Zadnje dni je tukaj še bolj mrazzzzzzz kot v Postojni... pod nulo sicer ravno ne pride, je blo pa že grozeče blizu danes zjutraj... Hecno je spet gledat lastno dihanje v zraku ;-)

Da 'štimung' ne pade pa seveda še vedno uporabljamo dobro preizkušen in že znan recept - poslušanje dobre slovenske glasbe. To jutro me drži pokonci Don Mentony Band s skladbo 'Čas je za rock n roll'. S klikom na naslednjo povezavo si jo lahko privoščite tudi vi: http://www.youtube.com/watch?v=c-zPWRCJqQ0.

Fotke in filmčki iz Pariza in mogoče še kaj pa v naslednjih dneh na moji PicasaWeb strani...

Jeza in razočaranje...

...po dvotedenskem evropskem košarkarskem prvenstvu na Poljskem, kjer so si naši športniki včeraj prigarali četrto mesto in s tem najboljšo uvrstitev v zgodovini slovenske košarkarske reprezentance, ni moč na Nizozemskem zaslediti niti enega samcatega zapisa o prvenstvu v medijih :-(

Nisem potreboval veliko razmišljanja, da sem se spravil napisati e-mail in ga poslati novičarskemu uredništvu nizozemske tiskovne agencije. Celotno besedilo v izvirniku sledi:

"
Letter of disappointment

Dear Sir/Madam,

I have been living in the Netherlands/Amsterdam for more than one year now and I must say I am very very disappointed these days because of blindness of all Dutch media, starting with your organisation that is source of most of the information for all the Dutch daily newspapers, magazines, news web portals, etc. Maybe nobody in your company noticed, but during the last two weeks there has been a FIBA European Basketball Championship 2009 (shortly called Eurobasket 2009) going on in Poland and I didn't manage to read A WORD about it in any of the Dutch media so far. Not even after the two closing matches yesterday evening bringing us new European Basketball champions Spain, followed by Serbia, Greece and Slovenia, which happens to be my home country.

I hope you and your colleagues will be smart enough and start caring also about the sports that other nations in the Netherlands like the most, not only football, honkball, hockey, cycling and ice-skating. Keep in mind that you're making a lot of money because of us 'foreign people' reading your news in Dutch language (!!!) and that it would be more or less at least an act-of-honour from your side to be pleased to serve us with the news we would like to read!

I pretty much expect at least a post-championship news article about the Eurobasket 2009 written by someone who knows something about basketball, even if this sport is far behind all the other sports when it comes to popularity of sports in the Netherlands. I still believe and know that you have many great basketball players and professionals dealing with this sport in any kind, so it shouldn't be hard writting an extended report of the championship accompanied with a professional's opinion and reflection of the whole tournament and its end results.

The main lead for every journalist should be to be objective all the time. So please try to be objective NOW and show that you care also about the sports you don't feel very comfortable with! In the end, the Netherlands is one of the most 'opened' countries in the world in many aspects. I can see no reason not to be the same in journalism!

Looking forward for your answer and a nice article in the newspapers tomorrow morning.

With kindest regards,
Uroš Malnaršič
"

Hitra sprememba...

(...pa niti ne vem, ce je na boljse ali na slabse)

Pred 2 dnevoma je bil se avgust. Z Vido sva sla pes po sosednji ulici, pa sem ji rekel: "Ljdi kulku suzga listja po tleh..." Ona pa: " Ja ma tu je ozganu od sunca." Nekako sm verjel. Naslednji dan sta bili najvisja dneva in najnizja jutranja temperatura vsaj 8 stopinj Celzija nizji kot dan pred tem. Danes zjutraj mi je sef rekel: "When I came out of the house this morning I could really smell the autumn already." (mama, prevod bi bil nekako takole: "Ko sem zjutraj prisel iz hise, sem lahko ze vohal jesen.")

Pred tocno enim tednom sem skakal naokrog se v kratkih hlacah obut v japonke, zdaj pa ne grem ven brez dolgih rokavov, cevljev in lahke jakne. Globalno segrevanje gor ali dol... nisem cisto preprican, da mi ohlajanje v tem trenutku ravno najbolj ustreza.

P.S. Ze davno je minil cas, ko smo se o vremenu pogovarjali samo takrat, ko ni bilo druge skupne tocke med sogovorcema ali v izogib nezeljenim pogovorom o drugih zadevah.

P.S.S. Za konec pa se nekaj izven teme o vremenu... danes sem med voznjo mimo krav skoraj pojedel crva z jabolkom vred... :-/

Prvič

Matjaž in Marjetka, ta objava je za vaju! :-) Po 8 mesecih življenja na Nizozemskem in še kakšen teden več odkar sta mi "naročila" pisanje bloga, sem se končno spravil k temu.

Včeraj sem bil med poslušalci in gledalci koncerta Bachovega Kristusovega pasijona po Janezu v izvedbi (pretežno) študentov (glasbenega) Konservatorija v Amsterdamu. Vida je pela v zboru, ki je navdušil poslušalce s svojo ubranostjo glasov, nedvomno pa so izjemen vtis pustili tudi vsi solisti. Po koncertu smo se skupaj z ostalimi študenti odpravili na pijačo, skozi trume pijanih škotskih in nizozemskih nogometnih navdušencev, ki so po ulicah Amsterdama pustili pravo razdejanje (pločevinke piva, razbite steklenice, luže urina čez in čez... Nizozemci z veselimi izrazi na obrazih, Škoti pač z dolgimi nosovi po izgubi njihove reprezentance. Po par pijačah v restavraciji in baru (z zaprto kuhinjo po 17. uri - restavracija pa taka!) smo se odpravili proti domu.

Na nočnem avtobusu sem se pogovarjal z enim izmed najzanimivejših neznancev-sogovornikov v Amsterdamu do zdaj... 46 letni kuhar iz Sudana, prišel na Nizozemsko pred 20 leti z namenom študiranja medicine, kar se je takrat izkazalo kot predrago in se je preusmeril v izobraževanje za kuharja. Dela v prestižni restavraciji v mestu, šef je Hrvat, natakarica Srbkinja, na blagajni pa dela Makedonec. Z malo brskanja po internetu sem odkril, da gre za restavracijo "Ctaste", v kateri strežejo hrano in pijačo slepi in slabovidni natakarji v popolni temi! Gotovo nekaj, česar marsikdo še ni poizkusil (vključno z mano). Ob hrani vam postrežejo tudi ustrezna vina, ki še dodatno obogatijo vašo gastronomsko izkušnjo v temi.

To noč smo med drugim tudi prestavili uro, kar pomeni, da je bilo treba za spremljanje prve dirke Formule 1 v letošnji sezoni iz avstralskega Albert Parka v Melbournu vstati eno uro prej... Zgodnja ura je bila obogatena s kristalno čistim nebom brez oblačka in osvetljena s toplim vzhajajočim soncem. Seveda ni bilo treba čakati dolgo, da so se na nebo zgrnili sivi oblaki, ki so zdaj še vedno tam. Kakorkoli že, sezona tulipanov in ostalega cvetja se je tukaj uradno začela prejšnjo soboto, na prvi pomladni dan. Spodaj sledi utrinek, ki to ponazarja tudi pri nama doma :-)